Stroll along the Bosphorus: Beşiktaş, Ortaköy, Arnavutköy, Bebek, Rumeli Hisarı
Bosporska ožina – Bosphorus Strait (panoramio.com)
|
Hagia Sofia, Modra mošeja in Taksim so zagotovo najbolj znane in turistično najbolj obiskane točke v Istanbulu. O njih sem v tem blogu pisala. Bospor in številne ”vasice”, ki ležijo ob njem (tako na evropski kot azijski strani) predstavljajo še eno izmed številnih istanbulskih znamenitosti. Ob Bosporju, vsaj od Ortaköya naprej, ne boste srečali gruč turistov, kot so značilne za Taksim ali Sultanahmet, zato sprehod ob Bosporju priporočam predvsem tistim, ki ne marate gneče, in pa vsem tistim, ki ste se že naveličali tipične istanbulske gneče.
Bospor, turško Boğaz (grlo), je 31 kilometrov dolga ožina, ki povezuje Marmaro s Črnim morjem. Najmanjši obseg ožine je 700 metrov, največji pa 3420 metrov. Ožina, ki ločuje Evropo in Azijo, je pomembna predvsem v ladijskem prometu, saj Rusiji in Ukrajini (skupaj z ožino Dardanele) omogoča dostop do Mediteranskega morja. Ladje, ki najbolj pogosto plujejo skozi Bospor so tankerji, ki prevažajo nafto iz Rusije v zahodno Evropo in ZDA.
Pogled na Bospor s kampusa Bosporske univerze |
Bosporska ožina pa ni pomembna le v mednarodnem, temveč tudi mestnem prometu: prečkata jo dva mostova, ki povezujeta Evropo in Azijo. Več sto poti dnevno pa opravijo tudi manjše ladje oziroma vodni avtobusi, ki potnike prevažajo z ene strani mesta na drugo.
Pot iz pristanišča Beşiktaşa do utrdbe Rumelihisari je dolga slabih 8 kilometrov. Med Beşiktaşom in Ortaköyem je pešpot urejena ob glavni cesti in ne poteka čisto ob Bosporju, saj sta tam palača Çirağan in Univerza Galatasaray. Od Ortaköya naprej pa je pot prijetnejša, saj je je pešpot urejena ob obali Bosporja.
Beşiktaş (Bešiktaš)
Vafel |
Ortaköy ali Srednja vas se nahaja približno na sredini evropskega dela Bosporja, v neposredni bližini Bosporskega mosta. Danes je najbolj znan po vaflih in polnjenem krompirju, imenovanjem kumpir; ter po nočnih klubih, kot sta Reina in Sortie.
Mošeja v Ortaköyu |
Do 16. stoletja je bila to pretežno Grška vas, Turki tu praktično niso živeli, vse dokler jim tega ni ukazal sultan Sulejman Veličastni. Do leta 1948 je v Ortaköyu živelo veliko Judov.
Ortaköy: Bosporski most med Evropo in Azijo |
Arnavutköy in Bebek
Arnavutköy |
Arnavutköy ali Albanska vas je danes znan po številnih ohranjenih otomanskih dvorcih in ribjih restavracijah. Leta 1863 so tu ustanovili prvi ameriški kolidž izven Združenih držav, Robert College. Kampus nekdanjega kolidža danes pripada Bosporski unvirezi (Boğazci Üniversitesi), ki velja za eno izmed najboljših univerz v Turčiji.
Arnavutköy |
Podobno kot v Ortaköyu, so tudi tu nekoč živeli Grki in Judje, pa tudi Turki oziroma muslimani. V Otomanskem obdobju je bil Arnavutköy znan tudi po jagodah. Pri naj bi se z gojenjem jagod na tem območju začel ukvarjati Grk Aleksandros Ipsilantis, in sicer leta 1798. Ta vrsta jagod je bila kasneje poimenovana kot otomanska ali arnavutkojška jagoda.
V poletnih mesecih pa se v Bosporju oziroma v bazenu na Bosporju lahko tudi kopate. Pri Arnavutköyu je namreč narejen umeten otok na Bosporju, imenovan Suada. Otok je v lasti šprtnega kluba Galatasaray. Na otoku sta bazen in restavracija. Do otoka vas iz Arnavutköya popelje ladjica.
Suada |
Bebek, pomeni dojenček. Tako ime naj bil ta vasica dobila zato, ker je v globokem in varnem zalivu. V Bebeku je tudi postajališče vodnega avtobusa. Iz Bebeka lahko odpotujete v druge vasice, ki ležijo tako na evropski kot azijski strani Bosporja; med drugim: Kanlico, Anadoluhisari, Emirgan in Istinye. Sprehod pa lahko nadaljujete naprej do trdnjave Rumelihisari, ki se nahaja v bližini drugega (in zaenkrat zadnjega) mosta čez Bospor.
Pogled na Bebek |
Rumeli Hisari
Rumeli Hisari |
Utrdba Rumeli hisari se nahaja v predelu imenovanem Sariyer, tik pred mostom Fatih Sultan Mehmet. Utrdbo je dal leta 1452 zgraditi sultan Mehmet Osvajalec ( Mehmet II). Zgradili naj bi jo zelo hitro, to je v štirih mesecih. Ta utrdba je odigrala ključno vlogo pri turški osvojitvi Konstantinopla. Na nasprotni, Azijski strani, je približno 50 let pred njim zgradil utrdbo imenovano Anadoluhisari tudi sultan Beyazit I., a mu Konstantinopla ni uspelo osvojiti.
Glavna funkcija utrdbe Rumeli hisari je bil nadzor nad prometom na Bosporju in zaustavljanje ladij, ki so s Črnega morja priplule, da bi pomagale Konstantinoplu. Danes je utrdba spremenjena v muzej, ki ga lahko obiščete vsak dan, razen srede, med 9:30 in 16:30 uro (uradna stran muzeja).
//pagead2.googlesyndication.com/pagead/js/adsbygoogle.js
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});