90th Anniversary of the Republic of Turkey

Celebration in Beşiktaş…unfortunately we missed nice fireworks…

( function() { if (window.CHITIKA === undefined) { window.CHITIKA = { ‘units’ : [] }; }; var unit = { ‘publisher’ : “turkinja”, ‘width’ : 160, ‘height’ : 160, ‘type’ : “mpu”, ‘sid’ : “Chitika Default”, ‘color_site_link’ : “0000CC”, ‘color_title’ : “0000CC”, ‘color_border’ : “FFFFFF”, ‘color_text’ : “000000”, ‘color_bg’ : “FFFFFF” }; var placement_id = window.CHITIKA.units.length; window.CHITIKA.units.push(unit); document.write(‘

‘); var s = document.createElement(‘script’); s.type = ‘text/javascript’; s.src = ‘http://scripts.chitika.net/getads.js’; try { document.getElementsByTagName(‘head’)[0].appendChild(s); } catch(e) { document.write(s.outerHTML); } }());

90. obletnica Turške republike: Kdo je (bil) Mustafa Kemal Atatürk?

Republika Turčija je bila proglašena 29.10.1923. Na ta dan je Otomanski imperij pa dokončno padel. Prvi predsednik republike je bil je bil Mustafa Kemal Paşa oziroma Mustafa Kemal Atatürk, oče Turkov. Mustafa Kemal Atatürk je bil vojaški oficir v otomanski vojski in je danes najbolj poznan kot ključna oseba pri ustanovitvi moderne Republike Turčije. Po porazu Otmanskega imperija v prvi Svetovni vojni je Atatürk vodil Turško narodno gibanje in Turško vojno za neodvisnost. V času boja za neodvisnost je začasne vladne prostore, kasneje pa tudi uradne, prestavil iz Istanbula v Ankaro, ki je nato postala glavno mesto nove republike. Po proglasitvi Republike Turčije je izvedel veliko reform, ki so še danes v veljavi. Najbolj znana je njegova reforma pisave in turške slovnice, saj so pred Atatürkovo reformo (v Otomanskem imperiju) uporabljali arabske črke, danes pa pišejo v latinici.
Atatürkova slika v osnovnošolskem
 učbeniku za angleščino
Mustafa Kemal Atatürk se je rodil leta 1881 v Solunu (Saloniki) v današnji Grčiji. Točen datum njegovega rojstva ni znan, zato so za praznovanja določili 19. maj. Umrl je 10. novembra 1938 v Istanbulu. Kljub temu, da je od njegove smrti minilo že skoraj 80 let, je njegovo prisotnost še danes čutiti. Njegova slika je izobešena v vseh javnih ustanovah, v vsaki šolski učilnici, celo natisnjena v vsak šolski učbenik. Pomembnejše ustanove pa imajo njegov Istiklalski marš izobešen v vhodni avli.
( function() { if (window.CHITIKA === undefined) { window.CHITIKA = { ‘units’ : [] }; }; var unit = { ‘publisher’ : “turkinja”, ‘width’ : 300, ‘height’ : 70, ‘type’ : “mpu”, ‘sid’ : “Chitika Default”, ‘color_site_link’ : “8B96CC”, ‘color_title’ : “8B96CC”, ‘color_border’ : “FFFFFF”, ‘color_text’ : “000000”, ‘color_bg’ : “FFFFFF” }; var placement_id = window.CHITIKA.units.length; window.CHITIKA.units.push(unit); document.write(‘

‘); var s = document.createElement(‘script’); s.type = ‘text/javascript’; s.src = ‘http://scripts.chitika.net/getads.js’; try { document.getElementsByTagName(‘head’)[0].appendChild(s); } catch(e) { document.write(s.outerHTML); } }());

Žalitev njegovega imena je prepovedana. Med marcem 2007 in marcem 2011 je turška vlada prepovedala in onemogočila dostop do spletne strani Youtube, saj naj bi bili tam objavljeni videi, ki so žalili M. Atatürka. (vir: Wikipedia). Ne le javno, tudi privatno ni ”varno” reči slabe besede o ustanovitelju turške republike. Zakaj? Mnogo ljudi ga še danes dobesedno obožuje. Včasih se zdi, da je Atatürk državna religija. Atatürkovi ”privrženci” oziroma, tisti ki pravijo da to so, pripadajo vsem današnjim strankarskih skupinam, pa čeprav se Atatürkova ideologija ujema z njihovo najljubšo stranko, ali ne. Vedno znova me preseneti, da ga obožuje tudi ogromno mladih. Tetovaža z Atatürkovim imenom, nalepka na avtomobilu ali Atatürkova slika na facebook profilu je med mladimi Turki presenetljivo pogost pojav.

Plakat: Voščilo ob obletnici praznika Republike

Danes (29.10.), na praznični dan je na turških ulicah veliko otrok, ki s turško zastavo v roki navdušeno ”proslavljajo” 90. obletnico ustanovitve Republike Turčije. Na zastavi seveda ne manjka Njegova podoba. Ti otroci morda še ne vedo, kdo točno je gospod na zastavi, bodo pa zagotovo zvedeli, ko se bodo vključili v šolski sistem. Predmeti povezani z Atatürkom in kemalizmom namreč spremljajo Turke od osnovne šole do fakultete in še dlje. Univerzitetni študentje se v času študija vsaj enkrat srečajo s predmetom posvečenim Atatürku, pa čeprav študirajo strojništvo ali medicino. Uslužbenci v javni upravi pa se morajo še kaj o Atatürku naučiti tudi po zaključku študija, saj so vprašanja o njem vključena v izpit, ki omogoča napredovanje na delovnem mestu ali ohranjanju visokega položaja v javni upravi.

Kljub povedanemu si še vedno ne morem odgovoriti na vprašanje, zakaj je Atatürk še danes tako čaščen. Morda je krivo to, da pri nas takega lika nimamo. Morda smo ga kdaj imeli in ga izgubili, ali pa ga sploh nismo imeli. Čeprav smo tudi mi v naši zgodovini imeli gospoda, ki ga je marsikdo častil in smo na njegovo čast prirejali posebne dogodke bi Atatürka težko primerjala z njim, saj se mi zdi, da je v Turčiji nedotakljiv in da si celo današnja vlada ne upa tega spremeniti.

Ogromne zastave na vseh pomembnejših stavbah

Turčija

Turčija ima bogato zgodovino in je zelo zanimiva za turiste. Poseljena je bila že v paleolitku -ostanki mest so vidni predvsem v okolici Ankare. Tisočletja kasneje je del današnje Turčije osvojil Aleksander Veliki, s čimer se je začela helenizacija. Za starimi Grki so na ozemlju vladali Rimljani. Po razdelitvi rimskega imperija na zahodni in vzhodni del je na vzhodu nastala nova državna tvorba- Bizantinski imperij. Zgodovina Bizanca (z glavnim delom v današnjem Istanbulu) je dolga približno 1000 let. Še danes na to obdobje spominja veliko arhitekturnih spomenikov, med drugim dobro znana Hagia Sofia.

Hagia Sofia

Turki (Seljdžuki) so na ozemlje današnje Turčije prišli v 11. stoletju. Seljdžuki so predstavljali grožnjo Bizantinskemu imperiju.

….

Turkish delights

Lokum (granatno jabolko, pistacija, vrtnica)
(Pomegranate, pistachio, rose)

Večina sladic v Turčiji je zelooo sladkih. Žele ”bonbone” podobne srbskemu ratluku Turki turistom prodajajo pod imenom Turkish Delight (turško: lokum). Poleg lokuma je še veliko dobrih sladic, ki jih je vredno poskusiti ob obisku Turčije. Tukaj je nekaj mojih najljubših:

Most of turkish desserts are very sweet. In many tourist shops you can find so called ”Turkish Delight” (turkish: lokum) – kind of very sweet jelly candy. Besides lokum there are much more very good but very sweet desserts you must try while visiting Turkey. Here are some of my favourites:

Čokoladna baklava
Chocolate baklava

  • Baklava je zagotovo ena izmed najbolj znanih turških sladic. Obstaja več okusov:  baklava s pistacijo, orehi in celo čokoladna baklava.
    • Baklava s pistacijo
    Pistachio baklava
  • Baklava is one of the most famous turkish (and also balcanic) desserts. You can taste ”classic” baklava filled with pistachio or walnut and ”new” version, such as chocolate baklava.

Kje v Istanbulu prodajajo najboljše baklave?
To je seveda odvisno od okusa, ampak večina se strinja da ene izmed najboljših baklav prodajajo v Karaköyu, blizu Galatskega mosta in pristanišča v restavraciji Gülluoglu. Poleg baklav imajo tudi odličen burek in druge sladice.
Where are best baklavas in Istanbul?
Most people agree that one of the best baklavas are sold in restaurant Gülluoglu in Karaköy, close to Galata bridge and port. Besides good baklavas they also have good börek and other desserts. 

  • Lokum (Turkish delight): Obstaja ogromno vrst lokumov. Najbolj pogosti so sadni okusi in lokumi polnjeni z raznimi oreščki in pa tudi mešani lokumi. To je neke vrste sladek žele bonbon, za nekatere celo presladek, zato nekateri izdelovalci sladkor nadomestijo z medom. V Istanbulu in drugje po Turčiji lahko najdete veliko dobrega lokuma. Meni (zaenkrat) najljubša trgovinica z lokumom v Istanbulu pa se nahaja v Ortaköyu, kjer lahko kupite tudi manj sladki, medeni, lokum.

There are many kinds and tastes of lokum. Most common are fruit and nuts one as well as mix of fruits and nuts. Lokum is kind of a very sweet jelly candy. For many people it’s too sweet, that’s why some producers are sweetening lokum with honey and not with sugar. There are many good lokum shops in Istanbul and in Turkey. My favourite (so far) lokum shop in Istanbul is in Ortaköy and they are also selling honey lokum.
Künefe s pistacijo


  • Künefe je morda neobičajna sladica, saj je narejena iz ocvrtega kadayıfa (izgleda kot zelo tanki špageti) in polnjena s sirom.
Künefe is kind of unusual type of dessert: it’s made of fried kadayıf (it looks like very thing spaghetti) and filled with cheese.

Afiyet olsun!

(P.S.: What is your favourite turkish dessert and where can we try it? Comments are welcome)



Street snacks – Ulični prigrizki

On the streets of Istanbul you can literally buy anything! Among others, there are also a lot of food sellers…and cheap one 🙂 While visiting Istanbul you can afford a lot of snacks (cold or hot) for less than 5TL (2€). Here is part of the ”street menu”:

***********
Na istanbulskih ulicah zares lahko kupiš karkoli! Med drugim je veliko  tudi prodajalcev hrane…poceni hrane. Topel ali hladen prigrizek lahko poješ že za 5TL (2€) ali manj! Tukaj je del ”uličnega menuja”:



Street seller in front of Hagia Sofia.
Ulični prodajalec pred Hgio Sofio.

Simit (Circle chaped bread with sesame; ”okrogel” rogljič s sezamom)

Kestane (chestnuts; kostanj)- you can find hot chestnuts all year around.
Pečenega kostanja ne prodajajo le pozimi, ampak celo leto!

Mısır (corn; koruza) The sellers of corn are occupying all main touristic spots and they will try to sell you cooked or baked one.
Prodajalci koruze ”okupirajo” vse pomembnejše turistične točke. Prodajajo kuhano in pečeno koruzo (veliko ceneje kot so jo na Trnfestu.. )

Fruit sellers (watermelon and melon) are really ripping off tourists! The piece of watermelon or melon can be 2 or 3 times more expensive than whole melon in any supermarket nearby.
Prodajalci sadja (lubenic in melon) dobesedno obirajo turiste. Kos lubenice je lahko 2x do 3x dražji od cele lubenice.

Nohut pilav (rice with chicken; riž s piščancem)

Midye (mussel; užitna klapavica) is a mussel filled with rice and poured over with the lemon juice. Lemon juice is very important ingredient in turkish cuisine, they use it also as salad dressing and poure it into some soups. Midye might not look very tasty snack (especially if you also think about how long the mussels are exposed to sun), but it’s not bad either. It’s a popular after party snack.
Midye je užitna klapavica polnjena z rižem in prelita z limoninim sokom. Limonin sok je pomembna sestavina v turški kuhinji, uporablja tudi kot preliv za solate in dodatek k nekaterim juham. Morda se midye ne zdi ravno okusen prigrizek (še posebej, ko pomislimo koliko časa pravzaprav stoji na soncu), ampak slab pa tudi ni. Istanbulčani školjke pogosto jejo, ko se vračajo z zabav.

Nar-Pomegranate-Granatno jabolko
Among drinks you can find a lot of çay (tea) sellers- especially next to touristic places, at the sea avenues and in the parks. Popular are also fresh juices, especially orange in pomegranate.

Na ulicah seveda prodajajo tudi pijače. Çay seveda ne sme manjkati, zato lahko prodajalce čaja vidite tako ob pomembnih turističnih točkah, kot v parki in na sprehajališčih ob morju. Pogosti pa so tudi prodajalci svežih sadnih sokov- še posebej pomarančnega in sok granatnega jabolka. 

Muzeji in galerije

Istanbul kot mesto je že samo po sebi neke vrste muzej. Na vsakem koraku lahko spoznaš delček njegove zgodovine. Mene je sta začetku očarali prav mešanica in soobstoj starega in novega. Nemalokrat je ob staro stavbo prislonjena nova. Tudi v novejših soseskah se med novimi bloki še vedno najdejo stare lesene stavbe. Na žalost jih danes večina propada, nekaj pa jih je tudi obnovljenih.

Poleg zgodovinskih stavb pa je v mestu ogromno muzejev, galerij in razstavnih prostorov.
Ne le zgodovinski muzeji in starejša umetnost, veliko je tudi galerij in dogodkov namenjenih moderni in sodobni umetnosti. Trenutno je sodobni umetnosti posvečen istanbulski bienale z naslovom Mom, am I barbrian? Kljub temu, da nisem ravno oboževalka sodobne umetnosti in je marsikdaj ne razumem (ja, priznam), mi je bil del bienala všeč. Razstava, ki je del bienala v SALTU na Beyoğlu, po mojem mnenju dobro prikaže dogajanje na istanbulskih ulicah: ulični prodajalci simitov, koruze, vode, školjk polnjenih z rižem (midye), očal….polno smeti, prodajalna, smeti…in na koncu seveda ne sme manjkati varnostnik. Vsi tisti, ki ste kdaj že bili v Turčiji se zagotovo strinjate, da sp ti prodajalci pač ”sestavni” del tipične turške ulice.

Artamonoff: Fotografije bizantinskega Istanbula, 1930-1947
Izmed vseh muzejev in razstav so meni najljubše tiste posvečene zgodovini mesta. Izmed muzejev, ki sem jih do sedaj odkrila sta to zagotovo muzej Pera in muzej Sabanci. Oba muzeja, poleg stalnih zbirk, gostita še občasne razstave, tako sodobne kot starejše umetnosti.
Zgodovini Istanbula pa so posvečene tudi razstave v različnih raziskovalnih inštitutih, ki večinoma gostijo le občasne razstave, vendar imajo ti inštituti tudi dobro založene knjižnice, kjer se najde marsikaj zanimivega o zgodovini mesta. Eden izmed njih je raziskovalni inštitut Univerze Koç na ulici Istiklal.

Artamonoff: Fotografije bizantinskega Istanbula, 1930-1947

Nekaj kot pica / Something like pizza

Sestavine, ki jih najpogosteje najdemo v turški kuhinji so prav gotovo paradižnik, peteršilj, limonin sok in meso. Prav tako na mizi oziroma na krožniku nikoli ne boste pogrešali kruha in pa kake pekoče začimbe.

Lahmacun

Lahmacun (izg. lahmadžun) ima vse to: gre za nekakšno turško različico pice iz krušne peči. Testo je zelo tanko, na njemu pa je zapečena tanka plast omake narejene iz paradižnika, peteršilja in mletega mesa. Lahmacun pogosto postrežejo še z dodatnim krožnikom peteršilja in limone, tako da ga lahko jemo skoraj kot tortilje.

Lahmacun s sirom / Lahmacun with cheese

Tomatoes, parsley, lemon juice and meat are defenitely among the most common ingredients in turkish cuisine.To all these we can defenitely add bread and some spicy seasoning.

Lahmacun has all that, it’s kind of turkish version of wood-fired pizza. It can be served with extra chesse and also extra plate of parsley and lemons. You can put parsley on it, roll it and eat like tortilla.